kracalnik

pač neki da se piše

Pokvarjeni šolniki

Objavil/a nmohoric 6.06.2012 pod KracalnikLab

Zakaj je šola kot zapor, zakaj se ljudje v njih v večini obnašajo kot v zaporu? Tisti prizor z MacGuyverja in tudi Hannibal Lecterja, ko ve zapornik o osebi, ki ga je prišla obiskat več kot pa sam zapornik. Mislim da je bila podobna scena tudi v enem filmu z Stevenom Seagulom1, ter Van Damom, za slednjega nisem popolnoma prepričan. Lahko pa samo rečem, da je pri vseh teh filmih bil nek paznik, ki jim je rekel; Stene tu imajo ušesa, ne pustite, da vam zaporniki pridejo do živega. No rečeno je bilo nekaj v tem smislu.

Ne bom pisal o samih učencih, bivših sošolcih in so sošolcih ter tako naprej, ker to ni problem, ki se nahaja v šolah. Problem tisih največjih »zapornikov«, ki veliko vedo o učencih in širijo razne čenče po šolskih hodnikih, so prav profesorji oziroma učitelji. Tako se mi je včasih zazdelo, da je ves šolski inventar opremljen z prisluškovalnimi napravami ali čem podobnim. Morda vsi skriti kotički šole ter šolskega okoliša pod video nadzorom? In kot že omenjeno, tako se ti lahko včasih zazdi da sam učitelj ve več o tebi, kot pa ti sam o sebi.

Sicer vsi ki hodijo v šolo in smo hodili v šolo točno vemo, kaj je tisti razlog, da se imajo stene ušesa in, da se profesorji obnašajo kot »zaporniki«. Na šoli obstaja en prav poseben prostor, v katerega učenci nikako ne smejo vzstopiti, na vrata tega prostora pa lahko samo potrkajo, če si seveda upajo. V osnovnih šolah še posebej strogo varovan prostor, za katerega bi lahko rekli, da je kot ime Valdemort, katere ime se ne sme govoriti oziroma pisati. Ta prostor, bi lahko primerjali s spovednico v cerkvah, ter seveda vse udeležene v tej »spovednici« duhovniki ter spovedovanci. Nekako mi je ta prostor že v osnovni šoli začel delovati kot »spovednica« ter ob enem prostor, kjer imajo učitelji vrhunec svojega socialnega življenja. Morda se slišijo moje besede zlobne in obtoževalne, ampak ker si upam, jih bom podkrepil z dokazi, kasneje seveda. In če se že sprašujete o čem govorim, govorim o velecenjeni zbornici.

Zbornica, je tako res ob enem vse drugo kot tisti prostor, kateremu je namenjen, saj po mojem mnenju, res pa je, da nisem profesor niti učitelj. Zakaj trdim, da je zbornica višek socialnega življenja določenih učiteljev? Preprosto, večina učiteljev, nima nekega domačega družabnega življenja, kako to vemo? Zanimivo je to, da tisti »ta pokvarjeni« učitelji, niso poročeni ter nimajo otrok, kljub temu, da so stari že toliko ali pa še več, da bi v tem času lahko imeli vsaj že 2 otroka če ne več. In tu se začne njihovo socialno življenje. Ker so zgleda tako predani službi, nimajo nekega časa letati okoli in se družiti po šolskem času, čeprav glede na službo učitelja, bi za to imeli več kot dovolj časa. Lahko, da obtožujem in sem tole malo grdo napisal, ampak tako se zazdi navadnemu lajiku. Če malo logično razmislimo, tako ugotovimo, da je edini prostor, kjer najdejo sebi enake kolege za druženje, prav »spovednica«, pardon zbornica. Tu se seveda povežejo s svojimi kolegi, ki so jim po miselnosti dovolj podobni, ter imajo z njimi največ skupnega.

To je seveda nekaj čisto naravnega, da se ljudje grupirajo, tlačijo v jate, trope in tako naprej. Stvar deluje preposto psihološko in sociološko, če na kratko razložim, na primeru mešane skupine (moški in ženske), ki se povezuje v določeno subkulturo. Večinoma se ljudje povežemo z neko subkulturo zaradi določenih interesov, včasih je to miselnost, družba, glasba, itd.. Tako se lahko izoblikujejo različne subkulture, znotraj teh subkultur pa seveda še podkulutre. Tako kot se ovce povezujejo v črede, se ljudje v skupine, subkulture. No če damo za primer navijaško subkulturo, lahko predvidevamo, da vsi zagrizeni navijači, ki so za svoj življenjski slog izbrali življenje navijača, Ultrasa, spada v določeno subkulturo, in se bo družil z enako mislečimi. Seveda se ta subkultura deli na podkulturo, kajti vsi vemo, da si niso vsi navijači enaki in da vsi ne navijajo za enako ekipo, tak, da se bo seveda povezal z točno določeno podkulturo, recimo navijaško skupino Polske Legie. In ja seveda tu je še šport za katerega bo posebej navijal, ki je seveda nogomet.

Nekako je enako z učitelji, lahko da spet govorim nepreverjena dejstva, ampak eno malo dejstvo je, da se družijo po večini z učitelji. Tako smo jih že kategorizirali v subkulturo učiteljev, dodelimo jim še podkulturo, ki smo jo že določili, se pravi profesorji iste šole oziroma istega mišljenja subkulturo, ki jo bom moral pač poimenovati »zaporniki«. Tako smo lepo izluščili tiste za pokvarjene profesorje, ki širijo takšne in drugačne govorice ter namesto, da bi delali v dobro učencu, počnejo ravno nasprotno. Iz tu torej izhaja dejstvo, da je zbornica višek socialnega življenja teh točno določenih profesorjev, ki le v tem prostoru najdejo sebi enake ljudi.

Druga stvar, ki sem jo dolžan razložiti, je zakaj deluje zbornica kot »spovednica«. V spodnjem sestavku bom seveda kot obljubljeno vse skupaj podkrepil z dokazi. Kot že rečeno, se ljudji povezujemo v neke jate, črede, kroge in čisto naravno je, da si izmenjujemo mnenja, ter govorimo stvari, ki nam pač trenutno pridejo na pamet. Tako pride tudi pri profesorjih čisto naravno, da opravljajo učence ter, včasih rečejo še kakšno traparijo zraven in tako se zgodi, da učenec nastrada s strani drugih profesorjev ali pač postane tarča posmeha.

No bom počasi začel z obtoževanjem in dokazi. Nikoli mi ni bilo jasno, kako lahko nek tretji profesor recimo, da biologije točno ve, kaj si ti misliš o neki določeni temi ter zakaj se ti tako zdi. Recimo da je bilo pri slovenščini spisati nek sestavek za oceno, kaj želimo biti čez 10 let oziroma v čem se vidimo, ali kaj podobnega. Nato pa te pri ustnem spraševanju ali pa kar tako med poukom profesor »zakajla«, saj tako ali tako ne boš moral biti sociolog, nimaš pojma niti o tej snovi, kaj šele o čem drugem, temu seveda sledi zloben smeh profesorja. Nekaj časa ga malo čudno gledaš in se čudiš, kako je možno, da ta človek ve, kaj si želim postati ali biti v nekaj letih. Na hodniku me ni moral slišati, ker tega ne govorim na glas, lahko bi me edino slišal govoriti o tem, da želim biti profesionalni ekstremni športnik ali pa pevec v neki »badass« metal glasbeni skupini. Ko se seveda ves rdeč od besa in sramote usedeš nazaj v klop, začneš počasi razmišljati, od kje mu ta ideja oziroma kako je lahko točno vedel. Nato pa se le spomniš, da si pisal o tisti temi, s katero te je profesor »zakajlal«, pri nekem drugem predmetu, v tem primeru slovenščini. Kot vem, je spis oziroam test uradni dokument, sedaj pa ne vem, ali je možno, da ga vidijo tudi drugi profesorji ali pa da se o tem določenem tekstu, ki je bil spisan govori na okoli ostalim. Po moji logiki, bi ga lahko videl drug profesor, seveda iste stroke če bi se mu porajal dvom o pravilnosti določenega zapisa, ne pa o tem, da se lahko človeka na ta račun zafrkava.

No in ko smo že pri zafrkavanju, spet s strani drugih profesorjev. Slišal sem za zgodbe različnih ljudi, večinoma deklet, ki so svoje osebne težave zaupale točno določenemu profesorju, ali svetovalni delavki. In te težave, niso bile takšne, da bi se z njih lahko preprosto delal norca. Nekako te zadeve niso takšne, ko se s kolegi po domače povedano »prcaš v glavo«, kdo je nekaj naredil in kaj ne in zakaj ima tisti te težave in se potem iz težav, ki bi jim lahko rekli »First world problems«, delaš norca še nasldenjih sto let. No tako so vedeli probleme, ki jih učenka ni povedala niti svojim najboljšim prijatelicam, vsi ostali učitelji, in seveda ne postali samo tarča posmega svojih vrstnikov ampak tudi določenih profesorjev. Vsi vemo, kako znamo biti ljudje včasih nesramni in se šaliti na račun težav drugih ljudi, ampak od odraslega človeka, bi pričakovali, da ne naredi nekaj takšnega, kot nek pubertetnik. Pod isto rubriko bi lahko dali še pogovore z razredniki, ko na začetku leta obljubijo, da če bo kdo izmed učencev imel kakšno težavo s katerim od profesorjev, se z najmanjšim problem obrne nanj. In ko se izkašljaš, kaj je narobe z točno določenim profesorjem, poveš kaj te muči in kaj bi bilo bolje, če ta profesor tega ne bi počel, lahko zaslišiš pred začetkom pouka besede kot so; No sem slišal-a, da je nekateremu od vas, in pri tistem vas profesor pogleda točno določenega učenca in ga prebode s pogledom, ni všeč in pove celoten seznam kaj ni všeč in tako naprej. In seveda profesorju si izrecno naročil, da naj profesorju ne govori, kdo je to rekel, in kaj je rekel, temveč te zanima samo njegovo mnenje, mnenje razrednika, kaj narediti, da bo bolje. Ne pa seveda, da bodo vsi ostali vedeli, kaj si povedal o določenem profesorju.

Dogajalo se je tudi, da je pri testu prišlo do napake ali pa med samim poukom, da je profesor povedal nekaj narobe, ter ga je učenec želel samo vljudno popraviti oziroma mu povedati, da se je zmotil in seveda povedal tako kot je prav. Ob tem se je seveda profesor razbesnel in učencu zabičal, kaj se gre in da je on totalna nula, ter da glede na to da še hodi v šolo nima kaj za govoriti, kaj je govoril narobe, ker on sam dobor ve, da ima popolnoma prav. Nekako me vse to skupaj spomni na Tovariša Tita, ki je imel narobe, pa kljub temu prav.

No sam imam le eno tako slabo izkušnjo, pa ta je bila samo zaradi mojega vizualnega izgleda. Oziroma bolj natančno zaradi moje bujne irokeze, ki sem jo imel nekaj časa. No tako se je zgodilo, da me je neka učiteljica vprašala, češ da njenega sina zanima, kako si narediti takšno frizuro, ker sem pač človek, ki mu ni problema pomagati človeku ali dati kak »nasvet«, sem ji preprosto povedal, točno kako narediti vse skupaj, in ko me je vprašala, koliko časa približno potrebujem za takšno irokezo, sem lepo povedal da okolo 2 minuti in 36 sekund. No čez kakšne pol ure me je že učiteljica slovenščine malo zafrkavala, češ sem slišala da preživiš celo jutro v kopalnici pred ogledalom. In nato še nekaj podobnega od učiteljice geografije. In kaj sem si rekel? Dejansko sem si rekel, da me spominja vse skupaj na nedavno gledano epizodo MacGuyverja. No in potem je bilo še to, sicer pomoje da sem bil vsem učiteljicam izjemno lep in simpatičen, ker ko sem se ustrigel na drugačno frizuro, so to izvedele samo da sem stopil skozi vrata šole, v 5 minutah samo da se je začel pouk, so vse točno vedele kako sem se ustrigel in kako zgleda z novo frizuro. Tako pač je če si lep in simpatičen profesorjem, samo vseeno, mislim da se to ne počne na tak način.

Mislim, da sem točno in natančno opisal, zakaj me šola spominja na momente, bolj kot na učno ustanovo, na zapor. Glede na to, da naj bi bili profesorji tisti, ki bi jim bojda morali zaupati ter, so eni izmed tisti, ki nas baje pripravljajo na nadalnje življenje ter nas učijo pomembnih stvari, bi človek od njih kdaj pričakoval malo bolj zrelo vedenje, ne pa da se lahko nek srednješolec ali osnovnošolec v puberteti včasih bolj zrelo obnaša od samega profesorja. Za konec bom samo dodal še enk krajši posnetek, ki na humoren način prikazuje vsak dan profesorjev v njihovi “spovednici”.

YouTube slika preogleda
  1. Namerno napisano narobe []
  • Share/Bookmark
 

Komentarji

9 odgovorov na “Pokvarjeni šolniki”

  1. Eskulap - 6.06.2012 ob 00:11

    Čeprav se v mnogo pogledih strinjam s tabo, se mi zdi, da si – kot tudi sam priznaš – res precej posploševal.

    To, da je zbornica primarno prostor namenjen čveku in obrekovanju je vsekakor res. Dvomim, da se imajo profesorji voljo ukvarjat s svojim predmetom med odmori še kaj več, kot imajo ta namen dijaki – in če ti uletiš s polmetrsko izokezo, bo to enostavno novica dneva med tistimi štirimi stenami. Posledično lahko pričakuješ kakšno opazko ali dve – se pa strinjam, da je tista o času zapravljenim pred ogledalom bolj pikre sorte in dokaj neprimerna. In ne – ne zagovarjam obrekovanja, komentar je bolj mišljen v stilu “tako pač je,” – na žalost.

    S “tožarjenjem” drugih prfoksov razredniku je vedno drama. Od nekdaj sem zagovornik tega, da če imaš z nekom probleme, se najprej obrni nanj. Šele ko se izkaže, da na ta način ne bo sporazuma, so na vrsti višje instance. Posledično mi je sploh čudno to, da bi učenka prosila razrednika, naj ne izda njenega imena, razen če so zadeve res delikatne sorte. V srednjih šolah je nekako popularno, da se tisti osnovni korak preskoči, potem pa seveda nastane oh in sploh zabavna situacija, ko prfoks niti ni vedel, da ima kdo z njim problem, preden ga ni nek razrednik iznenada nadrl. V primeru ko pa se vendarle zgodi situacija, da želi dijak iz dobrih razlogov ostati anonimen, se pa strinjam, da njegovega imeni ni kaj vleči na plano.

    Glede ostalih primerov, bi si pa upal trdit, da so precej bolj izjeme kot pravila – ali pa sem optimist. Seveda obstajajo posamezniki, ki ne bodo nikdar priznali, da so storili napako, ter te mirne volje še naderejo, ko jih popraviš. Ali pa takšni, ki razglabljajo o tvojih osebnih zadevah, ki si jih napisal v spisu ali zaupal socialni delavki. Življenje je pocestnica – v teh primerih vse skupaj pogoltneš in greš dalje (ali pa se pritožiš … nekam … če je zadeva dovolj huda in upaš, da se bodo stvari poravnale tam).

  2. Medea - 6.06.2012 ob 12:40
    Medea

    Se strinjam z napisanim. Zelo. Moram sicer reči, da skozi celo osnovno, srednjo šolo nisem imela pretiranih slabih izkušenj. Bile so cvetke, kot si sam napisal, ko v dobri veri malo potožiš razredničarki o določeni profesorici, za katero se ti zdi, da te ima brez konkretnega razloga na piki (brez konkretnega zato, ker konkretni razlog ni, da je učila tudi tvojega fotra, ki se ji je zameril pa zdaj svoje travme znaša nad njegovo hčerko). Ampak okej, skozi šolo sem igrala tudi jaz na karto simpatičnosti. Izgled sem obrnila v svojo korist, tako da problematična res nisem bila.

    So pa lahko problematične učiteljice, profesorice. Profesorje in učitelje bom iz svoje opazke vrgla ven, ker z njimi nimam izkušenj iz prve roke. Ne vem kako in zakaj, ampak prepoznavam vzorec punc, žensk, ki si želijo postati predavateljice. Spet, ne želim užaliti morebitnih profesoric, gre zgolj za subjektivno posplošitev na podlagi opaženega. Vedno tako nanese, da od vseh kolegic, prijateljic, znank, od vseh njih, se za pedagogiko odločijo ravno tiste, ki imajo same s seboj največ opravka. Katerim so njihovi standardi, merila preddispozicija za ocenjevanje drugih. Polne kompleksov, zafrustrirane, omejene z mislijo o ustrezanju vsem in vsemu, (največkrat verne) in obremenjene z moralo, ki seveda ustreza njim samim. In ja, jaz sem zato, da se na pedagoške fakse uvedejo sprejemni izpiti. Preverjanje psihološkega profila, ali neki.

    Saj pravim, to vidim jaz. Verjetno (in upam) ni povsod in vedno tako. Je pa res, da bi prekleto premislila, kam bi dala svojega otroka v šolo, da le-ta ne bi bil v rokah profesorice, ki na podlagi svojih briljatnih meril preko njega kaznuje starše.

  3. NuckinFuts - 6.06.2012 ob 12:52
    NuckinFuts

    Tako, kot je rekla Medea. Na pedagoško res ne bi smeli spustiti čisto vsakega :mrgreen:

  4. nmohoric - 6.06.2012 ob 14:16
    nmohoric

    Eskalup, saj pravim malo sem sicer preveč posplošil, ampak tudi te zadnje stvari naj bi se dogajale, tako da dovolj žalostno, da se to dogaja. Sicer res ne vem kakšno korist imajo od tega profesorji in ostali delavci na šoli.

    Medea, tole s sprejemnimi izpiti bi morali uvesti na za vse fakse, ne sam pedagoškega. Drugače pa ja na žalost so profesorji in učitelji tisti, ki imajo neke svoje ideale, sicer ne vem zakaj se tako vedejo, ampak tako kot si napisala, polno kompleksov in tako naprej. Kaj češ tudi takšni morajo biti, samo vseeno bi se v svojem delovnem okolju obnašali drugače.

    NuckinFuts, potem praviš, da ni si za tja al kako maš premal kompleksov? :P

  5. Medea - 6.06.2012 ob 18:10
    Medea

    NF, sarkazem? :P

    nmohoric, se strinjam, ja, sprejemni bi bili lahko na vsakem faksu. Predpogoj. Če nisi za nekaj, pač nisi, jebeš želje in preference, če si pod črto lahko sociopat, pa tega niti veš ne. Sploh na pedagoškem, no.

  6. nmohoric - 6.06.2012 ob 18:23
    nmohoric

    Točno tako, bolje nebi mogla povedati :)

  7. Eskulap - 6.06.2012 ob 18:28

    Korist? Ah, tu si pa pomoje mimo udaril. Šimfanje, trpinčenje drugih ter ostale take reči ne potrebujejo razloga – so pač zadeve, ki jih nekateri smatrajo za zabavne, pa naj si bodo to učitelji ali kdorkoli drug. Nekaj o tem, da je beseda sadizem dobila ime po resnični osebi.

  8. Medea - 6.06.2012 ob 20:02
    Medea

    nmohoric, je res? Se strinjam … Hehe :D

  9. nmohoric - 6.06.2012 ob 20:19
    nmohoric

    Medea me veseli da se strinjaš :D

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !